V knjigi sta združeni dve deli. V prvem gre za poskus nove utemeljitve ontologije: opirajoč se na matematiko, zlasti na teorijo množic in teorijo kategorij, avtor na novo konceptualizira nekatere ključne filozofske kategorije, kot so bit, resnica, subjekt in dogodek. Badiou razvije izvirno teorijo odtegovalne in tranzitivne ontologije, ki omogoča misliti zgodovinske diskontinuitete na področju znanosti, umetnosti, politike in ljubezni. Drugo delo vsebinsko sodi na področje politične teorije in pomeni temeljni prelom s tradicionalnim stališčem filozofije do politike, ki slednjo jemlje zgolj kot predmet filozofske refleksije, zanika pa njene resnično emancipatorične potenciale. Badiou v tem delu predstavlja politiko kot enega od generičnih procesov, zmožnih proizvesti resnico oziroma afirmirati enakost. Resnico v polju politike avtor ločuje od javnega mnenja, politično delovanje pa teorizira kot proces, ki povezuje razpravljanje in odločitev.