Meillassouxovo delo lahko štejemo za eno najodmevnejših knjig v zadnjem desetletju s področja teorije znanosti in epistemologije. Na izviren, kritičen, a tudi polemičen način se loteva problema nujnosti in kontingentnosti v spoznanju, ki je na sečišču znanosti in filozofije. Avtor zavrača tradicionalno filozofsko in znanstveno razumevanje razmerja med nujnostjo in kontingentnostjo. Po tem razumevanju sta nujnost in kontingentnost medsebojno izključujoči se modalnosti. Avtor v kontekstu zavračanja te znanstveno-filozofske dogme problematizira domnevno nesporno nujnost naravnih zakonov. Avtorjeva izvirna sprega med dvema nasprotnima modalnostima, nujnostjo in kontingentnostjo, odpre popolnoma drugačen dostop do izkustva sveta. Meillassoux radikalizira in temeljito transformira eno ključnih vprašanj modernega subjekta: kaj lahko vem? V nasprotju z danes dominantno ideologijo končnosti, skepticizma in relativizma, pokaže, da je kljub zagovarjanju radikalne kontingentnosti mogoče misliti neskončno in univerzalno.