Delo je inovativen poskus osvetlitve zagate brezizhodnosti in nemoči sodobnega subjekta v današnjem globaliziranem svetu. Če si je tradicionalni simbolni red prizadeval izjemo lokalizirati in nevtralizirati, današnja logika dominantnega reda nima več za cilj regulacijo in normalizacijo, marveč dobesedno živi od nenehne produkcije izjem. Avtorica pokaže, da problem, s katerim se sooča sodobna misel, najti izhod iz logike, ki ne pozna ne časovnih ne prostorskih omejitev, postavlja filozofijo danes pred nalogo izdelave nove, drugačne paradigme artikulacije med večnostjo in spremembo. Ena ključnih nalog filozofije je dati odgovor na vprašanje, kako je mogoče znotraj režima, ki živi od izjem, ovir, anomalij, upiranja, proizvesti nove prostore in nove čase, ki so heterogeni njegovi ekspanzivni logiki. Tak »notranji« izhod iz zagat brezizhodnosti nujno zahteva premik iz tradicionalne filozofske paradigme, ki misli spremembo v terminih bipolarnih opozicij, v sodobne paradigmo »novih ontologij mnoštva«.