Gregory Bateson, ki je o znanstvenikih dejal da so »arogantni glede tega, kaj bodo morda vedeli jutri, a ponižni, ker danes vedo tako malo«, je bil prepričan, da se teorija sistemov in biologija lahko srečata v opisu naravnega sveta, ki bi nam pomagal k spoštljivemu iskanju razlag za njegova čudesa. Prizadeval si je za uporabo kibernetike, da bi naravne sisteme opisal kot celote na način, ki bi bil sprejemljiv za znanost, a bi še vedno oživljal modrost in občutek svetosti. Pri tem je razvil dve medsebojno povezani analitični orodji tako za znanost kot za popularno razumevanje znanosti. Eno od teh je bila uporaba komunikacijske teorije in logičnih tipov. Drugo je bilo razumevanje umskih značilnosti sistemov, ki jih ustvarja komunikacija znotraj organizmov in med njimi.

V komplet vključeni knjigi Um in narava (ISBN 978-961-05-0693-5) in Angeli se bojijo (ISBN 978-961-05-0694-2) posemično trenutno nista na voljo.

Posthumno urejeni teksti Gregoryja Batesona, v katerih poveže ideje o umu, naravi in svetem, skupaj z metalogi, ki jih je napisala hčerka Mary Catherine, v knjigi Angeli se bojijo predstavljajo edinstveno sintezo natančnega in sproščeno igrivega razmišljanja, ki ni niti mehanistično niti nadnaravno, temveč sega onkraj kartezijanskega dualizma duha in snovi.

Knjiga Um in narava: nujna enotnost, ki je prvič izšla leta 1979, odstira Batesonovo kritičnost do učbenikov, njegovo izostreno občutljivost za socialne odnose v komuniciranju, za nerazumevajoča občinstva, za antagonizme med duhovnim in materialističnim mišljenjem. Gre za abecednik njegovega znanstvenega poslanstva, odprt didaktični poizkus sinteze oziroma analogije med umskim in evolucijskim procesom.