Monografija predstavi koncept dela, ki je tako kot igra lasten človeškemu bitju ter ima hkrati močan socializacijski naboj in lahko predstavlja sredstvo discipliniranja. Ob tem, da problematizira dihotomijo med igro in delom kot konstruktom, ki je plod določenega zgodovinskega in geografskega konteksta, ki izhaja iz zgodnje industrializacije, uvede tudi koncept dela kot vzgojnega ter predstavi, kako se je spreminjal skozi čas glede na različne politične, družbene in ekonomske okoliščine. Na podlagi etnografske raziskave in sodobnih znanstvenih dognanj s področja psihologije, sociologije in kulturne ter socialne antropologije avtorica podaja analizo, zakaj in kako se v vsakdanjem življenju predšolski otroci vključujejo v delovna opravila v okviru družine ter vrtčevske skupine. Vključevanje v delo avtorica naveže na otrokovo sposobnost družbenosti in intersubjektivnosti – ključni komponenti človeka kot družbenega bitja. Monografija ob bok odraslim sogovornikom postavi predšolske otroke. Tako predstavi kompleksnost družbenega življenja v najzgodnejši dobi in podaja nov pogled na to, kako se oblikuje kulturno pogojeno razumevanje dela in igre ter kako se vzpostavlja odnos med njima.