Ali obstaja politična filozofija? S tem vprašanjem začne Jacques Rancière, eden najprodornejših sodobnih političnih teoretikov, analizo zgrešenih srečanj med filozofijo in politiko od Aristotela do danes, ki jih je treba iskati v slepoti filozofije za heterološko naravo politike. Če Rancierova knjiga zaznamuje prelom v filozofskem pojmovanju politike, je to zato, ker išče odgovor na vprašanje, ali je možna politika v času »koalicije« globaliziranega kapitalizma in konsenzualne demokracije, v sami neizkorenljivosti nerazumevanja. Rancièrova koncepcija politike je izvirna in provokativna: politika se po njegovem začne, ko se naravni red dominacije in porazdelitve deležev med deli družbe podre, ker vznikne presežek, ki ga ni mogoče šteti, namreč, demos. Z demosom kot »napako v računu« se vzpostavi politika kot praksa sporne skupnosti. Rancierova koncepcija politike je zato tuja tako razpravljanju, ki stremi k racionalnemu konsenzu, kot politiki pričevanja o absolutni krivici.