Kmalu po letu 500 je mladi rimski intelektualec A. M. S. Boetij zbral vse dostopno antično vedenje o glasbi in ga ubesedil v latinsko pisanem traktatu. Prepričan je bil, da je vedenje o glasbi (kot tudi o ostalih predmetih kvadrivialnih disciplin) nujna in neobhodna osnova vsakega spoznavanja in vse filozofije. Boetijevo zahtevno besedilo, ki ga je odkril šele karolinški čas, je postalo izhodišče evropske glasbene teorije in ob njegovih teoremih se je ostril razum intelektualcev, ne samo glasbenih, skozi stoletja. Izdaja prinaša urejeno latinsko besedilo, vzporedno z njim slovenski prevod, opremljen z opombami, slovensko-latinski pojmovnik Boetijeve glasbene teorije ter bibliografijo.