Prva knjiga Kopernikovega prelomnega in obsežnega dela O revolucijah nebesnih sfer (De revolutionibus orbium coelestium) iz leta 1543, predstavlja prvi sistematičen astronomsko-filozofski zagovor heliocentričnega sistema sveta v zgodnji moderni dobi. Kopernik v nasprotju s tedaj prevladujočo teologijo, filozofijo narave in astronomijo, pa tudi v nasprotju z »občim dojemanjem« oz. »zdravo pametjo«, argumentira v prid »pitagorejske« teze, »da se Zemlja giblje, Sonce pa je negibno sredi vesolja«. Poglavitni razlog, ki po njem govori v prid vrtenja Zemlje okoli lastne osi (dnevno gibanje) in njenega kroženja okoli Sonca (letno gibanje), je predvsem harmonično, so(raz)merno urejeno vesolje, ki ga dobimo, če upoštevamo gibanje Zemlje.

Knjiga vsebuje objavo izvirnega latinskega besedila, slovenski prevod s prevajalskimi opombami in pojasnili, spremno študijo »Revolucije Kopernikovih Revolucij: gibanje Zemlje in vidik pojava« ter kratko kronologijo Kopernikovega življenja.