René Descartes, začetnik novoveške filozofije, je največji pečat pustil na področju prve filozofije ali metafizike in fizike ali filozofije narave. Po Descartesu sta metafizika in fizika tesno povezani, kar je lepo pokazal v Principih filozofije. Iz metafizičnih korenin prvega dela Principov raste telo fizike, ki jo obravnava v preostalih treh delih. Drugi del je posvečen splošnim principom, ki vladajo svetu teles, tretji del razlaga vesolje, četrti del pa pojasnjuje naravo Zemlje in teles, ki jih najdemo na njej, ter njihovih kvalitet.

Pričujoča, dvojezična, izdaja Principov filozofije prinaša prva dva dela. Metafizični del razlaga principe spoznanja ter pojasnjuje poglavitne atribute Boga, nematerialnost duš ter jasne in enostavne pojme, ki so v nas. Drugi obsega tri večje sklope, ki obravnavajo materijo ali telo in njeno nasprotje, tj. praznino ali vakuum. Sledi razlaga gibanja in mirovanja, ki ju Descartes razume kot modusa materije. Sklepni del je posvečen vzročnosti gibanja. Zgodovinsko najvplivnejši so členi, v katerih Descartes iz atributa božje nespremenljivosti izpelje tri pravila gibanja ali zakone narave, na podlagi katerih je svoje zakone narave izpeljal Isaac Newton.