Ime Isaaca Newtona je sopomenka za znanstveno revolucijo na področjih optike, matematike in fizike. Njegova pojmovanja mnogo bolje razumemo, če se zavedamo, da je razmišljal v kontekstu mehanicistične filozofije narave, in če poznamo njegov miselni razvoj. V Izbranih spisih I so prevedena nekatera od Newtonovih najpomembnejših zgodnjih besedil. Izbor iz njegovih študentskih beležk, naslovljenih »Nekatera filozofska vprašanja«, osvetljuje njegovo zanimanje za tedanjo mehanicistično filozofijo. »Nova teorija o svetlobi in barvah« je bilo Newtonovo prvo objavljeno besedilo in je spodbudil burno polemiko o naravi svetlobe in vlogi hipotez v filozofiji narave. V »Hipotezi o svetlobi«, »O etru in zraku« in »Pismu Robertu Boylu« je razvil razmišljanja o tem, kaj je materija in kako deluje na mikro ravni. Enkrat v tem zgodnjem obdobju pa je Newton po vsej verjetnosti napisal tudi svoj najobsežnejši in najbolj razdelan obračun z osnovnimi koncepti Descartesove fizike in metafizike, neobjavljeni rokopis De gravitatione, v katerem je skozi kritiko Descartesa razvil svoje pojmovanje gibanja, narave prostora in telesa ter vloge Boga v naravnem svetu.

Monografija je nastal/a v okviru raziskovalnega programa P6-0014 Pogoji in problemi sodobne filozofije in projekta J6-9392 Problem objektivnosti in fikcije v sodobni filozofiji, ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.