Knjige podaja podobo štajeriša na Slovenskem, tako s koreološkega kot plesno-antropološkega vidika. Začetno poglavje uokvirja tematiko z geografskega, časovnega in teoretskega vidika in daje osnovo dvema temeljnima sklopoma v nadaljevanju. V prvem sklopu je najprej predstavljena morfološka in strukturna analiza plesa, v nadaljevanju pa je izvedena morfološko-strukturna analiza štajeriša na Slovenskem, pri čemer je osnovna delitev izvedena iz števila sodelujočih pri plesu. V drugem sklopu knjige se pozornost iz plesa preusmeri na človeka, na vlogo, ki jo je imel štajeriš v njegovem življenju, na ples kot medij, s katerim je človek sporočal o razumevanju sveta, sebe in drugega. Osrednja sklopa zaokrožuje krajše poglavje o odsevih nekdanje tradicije v sodobnosti, v novih okoliščinah, ko je t.i. ljudski ples doživel preobrazbo v folklorni ples. Poleg tega knjiga v dodatku prinaša zapise treh doslej še neobjavljenih štajerišev iz treh različnih krajev Slovenije, ki jih hrani arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta.