Monografija Na poti v Kamnik je etnološko-folkloristična študija, ki prikazuje življenje in ljudsko ustvarjalnost širšega kamniškega območja od konca osemnajstega stoletja do danes. Je plod dolgoletnega raziskovalnega dela, temelječega na obsežnem arhivskem gradivu, na izčrpnem terenskem delu in na teoretskih premislekih.

Delo prinaša vrsto novih spoznanj tako s stališča življenja, ki ga obravnava, kot s stališča pesemske ustvarjalnosti. Središčno raziskovalno os pomeni razmerje med mestom in podeželjem: monografija prikazuje, kako se je spreminjalo podeželje v stiku z mestom in kako se je spreminjalo mesto, ko so meščani za izražanje nacionalne samobitnosti potrebovali ljudsko kulturo podeželja. S pomočjo pesmi, ki vključujejo tudi ustvarjalnost v mestu, raziskava razkriva različna družbena razmerja, s tem pa osvetljuje tudi nekatere zgodovinske procese. V teh okvirih opazuje razumevanja Drugega, ki jim sledi tudi v času izrazitih družbenih nasprotij, kot sta vojna in povojni čas, ta razumevanja pa ilustrira s pesemskimi zgledi in z drugim ilustrativnim gradivom, predvsem s fotografijami.