Knjiga obravnava glasbeno prakso pritrkavanja, ki je del ljudske glasbene tradicije v Sloveniji in nekaterih evropskih državah. Gre za ritmično izvajanje na cerkvene zvonove, ki je danes izredno razširjena glasbena praksa tako med starejšimi kot mlajšimi generacijami. Knjiga je zasnovana na sodobnih raziskavah in je na primernih mestih komparativno obravnavana z zgodovinskega in geografskega stališča. Poleg glasbenoanalitičnega dela, v katerem so podrobno predstavljeni strukturni in oblikovni elementi pritrkovalskih viž, knjiga obravnava sociološka vprašanja kot so: vloga pritrkavanja v cerkvenem in posvetnem kontekstu, načini glasbenega prenosa, performativnost glasbene prakse in vloga spola pri pritrkavanju. Pritrkavanje je umeščeno v širši kontekst evropske igre na zvonove, s podrobnejšo obravnavo pritrkavanja v Nemčiji in na Hrvaškem pa je ovržen v Sloveniji že zelo dobro »zasidran« mit o pritrkavanju kot slovenski nacionalni posebnosti.

Knjiga je tudi temeljno delo na področju pritrkavanja, saj tematika razen v poljudnih člankih in maloštevilnih krajših strokovnih delih v preteklosti ni bila obravnavana. Pomeni doprinos rezultatov etnomuzikološkemu in kampanološkemu področju, nekatere obravnavane tematike pa so gotovo zanimive tudi za druge znanstvene vede ter pritrkovalce same.