Knjiga pokaže, da povezava med migracijami in kriminaliteto temeljito presega ozke stereotipne predstave in predsodke o »kriminalnih prišlekih«. V knjigi je najprej predstavljena teoretična konceptualizacija opisane povezave, ki jo nato preverjamo z analizo razmer v Sloveniji. Strukturno nasilje oziroma strukturna kriminaliteta, ki deluje v ozadju direktnega nasilja vpliva na globalne razmere in je povod za emigracijo ter tudi element viktimizacije priseljencev in njihovih potomcev po emigraciji in nastanitvi v imigracijskih družbah. Direktno nasilje oziroma direktna kriminaliteta se kaže v štirih oblikah: kriminaliteta, ki deluje kot dejavnik potiska in vzrok za mednarodne migracije; kriminaliteta, ki je povezana z izkoriščanjem migrantov; kriminaliteta priseljencev in njihovih potomcev; kriminaliteta, ki temelji na nestrpnosti, ksenofobiji in rasizmu, ki lahko poteka v odnosu imigrantske države do priseljencev (institucionalizirani rasizem), imigrantske družbe do priseljencev (nestrpnost, predsodki, ksenofobija, (neo)rasizem), kot tudi priseljencev do imigrantske družbe, države in drugih skupin priseljencev (medkulturni konflikti).

IZ RECENZIJ

Knjiga prinaša izjemno kakovostno izpeljano družboslovno raziskavo, ki zgledno povezuje splošno teoretsko obravnavo z analizo konkretnega gradiva in s terensko raziskavo. Posebej velja opozoriti na elegantno povezovanje makro-sociološke analize z mikro-antropološkim delom na terenu. Delo je teoretsko izjemno temeljito, empirično zanesljivo in skrbno ter je sveže inovativno. Značilnost knjige je širina obzorja, saj pisec razvija problematiko na ravni sodobnega globalnega kapitalizma in se pri tem opira na najbolj relevantne teorije o sodobnem svetovnem sistemu. Knjiga je izvirno delo, ki je pomembno za sociologijo, kriminologijo in varnostne vede ter je pomemben inovativen prispevek k družboslovju.

prof. dr. Rastko Močnik

Monografija se mi zdi dragocena za nadaljnji razvoj kriminologije vsaj iz štirih razlogov. Prvič, avtor pokaže, kako pomembna je ustrezna kontekstualizacija problematike, ki je predmet njegove znanstvene obravnave, tj. umestitev v – globalne in lokalne – ekonomske, politične, kulturne, pravne, ideološke in druge družbene procese in strukture. Drugič, avtor se ne zadovolji s »pozitivistično« opredelitvijo »kriminalitete«, ampak ta kompleksni in kontroverzni fenomen definira samostojno in argumentirano. Tretjič, avtor se ne omeji zgolj na obravnavanje posameznih kriminalnih dogodkov (bolj ali manj natančno lociranih v času in prostoru ter povezanih s konkretno določljivimi in odgovorni akterji), ampak usmeri pozornost tudi na »strukturno nasilje«, kar je v polju kriminologije žal še vedno zelo redka teoretska poteza. Četrtič, avtorju se posreči, da teoretsko poglobljeno in kritično analizo nadgradi še z empirično zelo kakovostno raziskavo. Delo se mi zdi izjemno pomembno ne le z vidika slovenske kriminologije (in drugih družboslovnih ved), temveč tudi z mednarodnega vidika, saj doslej še nisem naletel na knjigo, ki bi tako celovito in kritično – teoretično in empirično – obravnavala razmerje med migracijami in kriminaliteto.

Izr. prof. dr. Zoran Kanduč