Martina Bofulin v monografiji analizira proces priseljevanja kitajskih državljanov v Slovenijo na prelomu dvajsetega v enaindvajseto stoletje. Besedilo osvetljuje kompleksne odnose, prakse in reprezentacije najštevilčnejše populacije med priseljenci iz Ljudske republike Kitajske v Sloveniji – Qingtiancev, ki sedaj živijo v Sloveniji, vendar ohranjajo stike in vzdržujejo prekomejne aktivnosti, ki obsegajo tako kraj izselitve, torej Qingtian na jugovzhodu Kitajske, kot tudi številne lokacije priselitve v Evropi, pa tudi drugje. Na podlagi dolgoletne večprizoriščne etnografske raziskave avtorica pokaže na priložnosti in prisile na obeh straneh migracijskega procesa ter na izvirne odgovore Qingtiancev, katerih prakse in strategije so utemeljene v prepričanju, da je prostorska mobilnost tudi družbena.