V Sloveniji sta že nekaj let v veljavi ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov in pomoči mladim prevzemnikom kmetij prav s ciljem, da se spodbudi prenos kmetije na mlajšo generacijo, zadrži mlade ljudi na podeželju in izboljša razvojna sposobnost prevzetih kmetij. Koga sta ukrepa dejansko nagovorila, smo tokrat opazovali z vidika doživljanja in razumevanja prepletanja, usklajevanja ali pa oviranja dejavnosti na področju dela in doma pri vseh odraslih članih večgeneracijskih kmečkih družin. S takim opazovanjem smo skušali odkriti večplastno upravljanje kmetije, oziroma ugotoviti, kako, če sploh, so vanj vpleteni ženske in moški, mlajši in starejši člani družine v toku svojega življenja. S pomočjo njihovih kariernih in življenjskih pripovedi bo bralstvo bolje razumelo vire za razvoj raznovrstnih oblik odnosov in praks med starejšimi in mlajšimi generacijami v kontekstu družinske dinamike ter razloge za obnavljanje ali pa opuščanje družinskega kmetovanja.