Tematsko je knjiga dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku kot to velja pri nas v Evropi. V ZDA ni bilo ničesar primerljivega evropskemu oblikovanju kulture narodov z ustvarjanjem skupne zgodovine. V Novem svetu niso oblikovali koncepta naroda kot občestva s skupno preteklostjo, temveč kot ljudstvo s skupno prihodnostjo. Ameriški narod je bil utemeljen na kredu – na prepričanju v obstoj sklopa univerzalnih resnic, udejanjenih v delovanju tamkajšnjih političnih institucij, ki omogočajo ekonomsko svobodo in svetost privatne lastnine. Hkrati pa je bil utemeljen tudi kot narod bele rase, ki vsem ostalim še do danes onemogoča doseči enako svobodo. Z industrializacijo in vse večjim številom imigrantov iz različnih držav pa so ZDA vse to heterogeno prebivalstvo izoblikovale v ameriški narod z vzpostavitvijo potrošniške družbe. Kultura ni bila razumljena kot prostor kontemplacije večnih resnic, temveč kot prostor konzumacije, potrošnje. Ta proces amerikanizacije se je začel na začetku 20. stoletja in tudi skorajda vsi nastavki za kasnejši razmah popularne in potrošniške kulture po svetu so se razvili ravno takrat.