Knjiga na podlagi etnografskih, folklorističnih, zgodovinskih, jezikovnih, ikonografskih in literarnih virov iz različnih geografskih območij Evrope in iz različnih obdobij evropske zgodovine identificira skupen simbolizem krožnega gibanja v evropski tradicijski kulturi. Krožno gibanje se pokaže kot gibanje, ki je v tradicijskem razumevanju prostora značilno za prostor med svetovoma živih in mrtvih, prostor, ki pomeni mejo med tema svetovoma, obenem pa omogoča tudi komunikacijo med njima ter prehajanje iz enega v drugega.