Ko je Descartes ideje opredelil kot delovanja končnih duhov, je terminu »ideja« pripisal moderen psihološki pomen ter se razmejil tako od utečenega platonističnega pojmovanja idej kot od novoveških materializmov. Ker pa je Descartes želel predvsem utemeljiti mehanicistično filozofijo narave, v njegovih besedilih ne bomo našli sistematičnega prikaza teorije idej, temveč raztreseno množico izjav o naravi idej, o njihovi razločnosti ter o njihovih izvorih.

Descartesova teorija idej je prva monografija v slovenskem prostoru, ki se ukvarja le z Descartesovo filozofijo in njenim zgodovinskim ozadjem. Matija Jan v knjigi določi tri glavne probleme Descartesove teorije idej in zagovarja tezo, da mnoštvo izjav skriva konsistentno teorijo. V prvem poglavju pokaže, da je Descartes ideje pojmoval kot dojemanja; v drugem naravo mehanizmov, zaradi katerih so dojemanja razločna ali nerazločna; v zadnjem naravo mehanizmov, vsled katerih so vrojena, pridobljena ali ustvarjena. Ob tem ne zapostavlja Descartesovega odnosa do predhodno obstoječih teorij. Pokaže, da je Descartesova teorija idej, v nasprotju s podobo novoveškega racionalističnega filozofa, ki začenja s pojmovne ničle, predvsem velik dolžnik pozne sholastike.