Monografija prinaša zgodovinski pregled glasbe na Slovenskem v 20. stoletju oz. v stoletju med letoma 1918 in 2018. Posamezna poglavja so zasnovana kronološko, v njih pa avtor in njegova sodelavca obravnavajo različne kompozicijske tehnike, slogovna obdobja in širše fenomene, povezane z zgodovino slovenske glasbe. Zgodovinska »pot« nas tako vodi od glasbene moderne, prek jasnejšega zavezanja novim tokovom (ekspresionizem, nova stvarnost, neoklasicizem, neobarok, dodekafonija), specifične situacije, povezane s težko vojno in povojno politično situacijo, povojnega preboja modernizma ter njegovega ohlajanja v obliki postmodernizma vse do sodobnega trenutka, ki naj bi ga po avtorjevem prepričanju zaznamoval predvsem vsesplošni pluralizem idej, žanrov in pristopov. V metodološkem pogledu je zgodovina v prvi vrsti zamišljena kot zgodovina glasbenih del, toda avtor nikoli ni povsem fenomenološko »čist«, obravnave posameznih del namreč pogosto poveže z drugimi zgodovinskimi ali družbenimi problematikami, s čimer riše širšo zgodovinsko fresko.