
Študija osvetljuje historični vidik judovske navzočnosti v prekmurskem (in slovenskem) prostoru od poznega srednjega veka do danes, oblikovanje modernega antisemitizma konec 19. stoletja, predvsem pa dolgoročne posledice deportacij prekmurskih Judov. Avtor razblini nekatere stereotipne predstave o judovski ekskluzivni gospodarski dejavnosti in izriše zanimivo topografijo judovskega družabnega in kulturnega življenja na območju Prekmurja. Bolj kot na samo fizično uničenje judovske skupnosti zaradi deportacij, ropanj in pobojev se osredotoča na posledice uničenja nekdanje gospodarske in družbene elite.
Toš opisuje tako erozijo spomina na judovsko skupnost kot celoto kakor tudi neprimerno ravnanje z njeno spominsko pokrajino. Z rušitvijo murskosoboške sinagoge Judje niso izgubili samo ključne identifikacijske točke in družabnega prostora, temveč tudi najpomembnejši artefakt njihove kulturne dediščine. S študijo je avtorju uspelo izrisati celovit prikaz življenja pokrajine med Muro in Rabo, pokrajine, katere nepogrešljivi del je tudi oblikovanje in uničenje tamkajšnje judovske skupnosti.
mehka vezava 16,5 × 23,5 cm 296 strani
Ključne besede
20. st. | antisemitizem | etnični odnosi | Judje | nacionalizem | Prekmurje | Slovenija | zgodovina | zgodovinski spomin