Kolera je v 19. stoletju v Evropi veljala za najhujšo nalezljivo bolezen, saj se je v primerjavi z drugimi epidemičnimi boleznimi hitreje širila med prebivalstvom in povzročala nenadne in množične smrti. Zaradi podobnosti s predhodnico iz prejšnjih stoletij so kolero pogosto poimenovali za kugo 19. stoletja. Knjiga obravnava pet epidemij kolere, ki so osrednji slovenski prostor prizadele v letih 1836, 1849, 1855, 1866 in 1886. Vsebuje tudi poglavje o dogajanjih leta 1831, ko je bolezen prvič izbruhnila v Evropi, na Kranjskem pa so epidemijo aktivno pričakovali.

Znotraj posameznih poglavij, ki jih narekuje kronološka razvrstitev epidemij, so za monografijo značilni trije vsebinski sklopi. Pri vsaki epidemiji je namreč po eni strani prikazan njen potek, reakcije različnih stopenj oblasti v povezavi z zdravstvenimi oblastmi in zdravniki ter ranocelniki, po drugi strani pa demografske posledice v povezavi s socialno, poklicno in starostno strukturo umrlih in način zdravljenja bolnikov. Druga rdeča nit je v primerjavi med razmerami v mestnem okolju (primer Ljubljane) in na podeželju (vasi župnije Slavina na Notranjskem) ter umestitev dežele Kranjske v kontekst Habsburške monarhije. Tretji poudarek je na opazovanju stanja javnega zdravstvenega sistema, pri čemer epidemije kolere predstavljajo krizne razmere oziroma tiste časovne točke, ko se pokažejo resnične razmere na področju državne in deželne skrbi za javno zdravje kot tudi postopen razvoj zdravstvenih oblasti. Pomemben vsebinski dodatek je opazovanje higienizacije družbe na Kranjskem, saj je kolera v Evropi veljala za »velikega reformatorja« na področju higiene in je torej pomembno vplivala na zvišanje ravni splošnih higienskih razmer tudi na Slovenskem.

Monografija predstavlja po eni strani prvo sintezo epidemij kolere na Kranjskem v 19. stoletju, po drugi strani pa oriše splošne zdravstvene in higienske razmere oziroma do neke mere prikaže postopen razvoj javnega zdravstvenega sistema v omenjenem stoletju.

Za večjo preglednost in razumljivost vsebuje knjiga tudi reprodukcije, fotografije, tabele, grafe in zemljevid ter register krajevnih in osebnih imen.