Monografija prinaša nov pogled na bogat in raznolik opus Janeza Ludvika Schönlebna. Raziskovanje Schönlebnovega tipa baročnega učenjaka, ki je – z gledišča današnjega časa – v svoj delokrog združil nepredstavljivo širok nabor različnih znanstvenih področij, je predstavljalo velik izziv. Na pot njegovega polihistorstva se je zato podalo štirinajst strokovnjakov različnih področij in s skupnimi močmi skušalo osvetliti vse tisto, kar se je lahko v 17. stoletju združilo v eni sami veliki osebnosti. Začetek monografije osvetli Schönlebnovo življenje in delo ter ga umesti v čas in prostor razgibanega 17. stoletja. Njeno nadaljevanje poudari njegova zgodovinopisna prizadevanja in na kratko opozori na zanimive, z njim povezane arhivske drobce. Predstavitev nato preide na opis jezikovnih značilnosti Schönlebnove priredbe lekcionarja Evangelia inu lystuvi in jo obravnava v luči koncepta slovenskih cerkva. Osrednji del odstira tančico z njegovega doslej le malo poznanega teološkega, filozofskega, dramskega in retorskega opusa. Monografijo pa zaokroži predstavitev umetnostnozgodovinskega vidika opusa, pri čemer so v središču pozornosti ohranjene rokopisne genealogije družine Auersperg in pojem avstrijske pobožnosti (Pietas Austriaca) ter njena vizualizacija na Slovenskem.