Bogato ilustrirana strokovna monografija Imago musicae vsebuje razširjena besedila, ki sicer spremljajo istoimensko razstavo v Brežiškem gradu (21.4–19.10. 2016). Besedila so pripravili muzikologinja dr. Metoda Kokole ter umetnostna zgodovinarja dr. Stanko Kokole in dr. Barbara Murovec. V besedilu so predstavljene naslednje tematike: umetnostno naročništvo in podporništvo družine grofov Attems v prvih desetletjih 18. stoletja, umestitev in razlaga prizora z Rinaldom v začaranem gozdu ter podrobne razlage vseh upodobljenih glasbil. Na razstavi pa se naslikana brežiška glasbila tudi oglasijo.

Ignac Marija I. grof Attems (Ljubljana 1652 – Gradec 1732) je leta 1694 v svojo posest pridobil renesančni grad Brežice in ga spremenil v udobno plemiško rezidenco. V prvih dveh desetletjih 18. stoletja je naročil poslikavo slavnostne dvorane, stopnišča in grajske kapele, ki so jo zanj izvedli vodilni štajerski baročni freskanti, Frančišek Karel Remb, Johann Caspar Waginger in Franz Ignaz Flurer. V mogočni dvorani sta bila Attems in njegova prva žena Marija Regina, rojena Wurmbrand, upodobljena kot darežljiva patrona lepih umetnosti, med njimi tudi glasbe. Številna glasbila pa niso naslikana le na Alegoriji glasbe na stropu, temveč tudi v grlu zrcalnega oboka s štirimi elementi. Zemljo med drugimi prizori predstavlja Rinaldo v začaranem gozdu, za katerega je bil literarni vir renesančni ep Torquata Tassa Osvobojeni Jeruzalem. Glasba pa nas v brežiškem gradu pozdravi tudi s stropa stopnišča, kjer je naslikan Sluh kot eden od petih čutov.