
V Turjaški knjigi listin I (1218–1400) je objavljeno 277 listin iz zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki so jih v sklopu grajskega arhiva do leta 1942 hranili na gradu Turjak, danes pa so shranjene izven slovenskega ozemlja. Listine so objavljene v celoti, opremljene so s slovenskimi regesti, ob koncu pa sledijo še obsežno imensko kazalo in slike pečatov z listin. Pripravljena izdaja turjaških listin sega do leta 1400 in je prvi del serije, v kateri bodo v končni fazi objavljene vse, tudi novoveške turjaške listine. Slovensko zgodovinopisje bo z objavo turjaških listin pridobilo nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje slovenske srednjeveške in novoveške zgodovine.
Turjaški arhiv je (bil) eden najbolje ohranjenih plemiških arhivov na Slovenskem, ki so ga že v 19. stoletju pri svojih raziskavah uporabljali številni raziskovalci. Sistematične obdelave njegovih listin se je v začetku 20. stoletja lotil Franz Komatar, ki je listine objavil v obliki (sicer odličnih) regestov, a je prišel zgolj do leta 1500. Arhiv je bil od druge svetovne vojne za (zlasti jugoslovansko) javnost nedostopen in je veljal za izgubljenega. Ponovno »odkritje« arhiva s strani Mihe Preinfalka je zato eden najpomembnejših dogodkov na področju slovenske medievistične diplomatike v zadnjih letih. Objava listin, ki sledi vsem sodobnim zahtevam edicij virov, bo omogočila ponoven zagon raziskovanja srednjega veka na Slovenskem in tudi širše, saj že pred izidom knjige zanjo vlada zanimanje tudi v sosednji Avstriji. Pri izdaji listin je potrebno izpostaviti zlasti tri vidike, ki pričajo o pomembnosti izdaje: prvič, da so listine objavljene v celoti, ne le v obliki skrajšanih regestov; drugič, da so poleg listin objavljeni tudi pečati, kar bo odprlo nove dimenzije raziskovanja zlasti na področju medievistične heraldike, sfragistike in genealogije; in tretjič, da so poleg listin iz »izgubljenega« turjaškega arhiva objavljene tudi manjkajoče listine, torej listine, ki so bile nekdaj del omenjenega arhiva, a so skozi stoletja iz njega iz različnih razlogov izginile in postale del drugih arhivov.
trda vezava 20 × 28 cm 448 strani
Ključne besede
arhivsko gradivo | Auersperg (rodbina) | listine | plemiške rodbine | Slovenija | srednji vek | zgodovinski viri