Zbornik prinaša razprave sedmih avtorjev, ki z različnimi metodološkimi pristopi in s prepletanjem raziskovalnih področij zgodovine umetnosti, arhitekture in zgodovinopisja na osmih študijah primerov analizirajo, kako sta zaton plemstva po sredini 18. stoletja in njegova ukinitev po razpadu habsburške monarhije vplivala na plemiško zbirateljstvo in naročništvo ter na prenose, reinterpretacije in nove namembnosti plemiške umetnostne dediščine. Prispevki prinašajo spoznanja o prenovah grajskih stavb, naročilih opreme dvorcev, značilnosti novogradenj in opremljanja plemiških podeželskih vil v 19. stoletju,  o plemiških zbirkah med sredino 18. in začetkom 19. stoletja, njihovih kasnejših prodajah, zaplembah in njihovih poteh v muzeje. Prispevki pokrivajo celotno slovensko ozemlje oziroma ga s vprašanji, ki tematizirajo tudi obmejni prostor in s preučitvijo ključnih družbenih in političnih zgodovinskih dogodkov in okoliščin zlasti med letoma 1789 in 1945 na umetnost v širšem (srednje)evropskem kontekstu, bistveno presegajo.