Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost.