Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas. Prvi del monografije zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja, ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin, medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih zgodovinskih obdobjih.