Monografija prinaša celostno predstavitev arhitekture in nekdanje opreme razkošnega baročnega podeželskega dvorca Novo Celje in njegovega predhodnika, dvorca Plumberk. Temelji na metodologiji, ki izpostavlja lastnike gospostva, saj avtorica vlogo naročnikov in uporabnikov razume kot ključno. Od ambicij, izobrazbe in razgledanosti naročnikov so bili odvisni arhitekturna in umetnostna naročila ter izbor umetnikov. Za Antona grofa Gaisrucka so med letoma 1756 in 1761 ustvarjali odlični arhitekt, umetniki in obrtniki, ki so dvorec Plumberk prezidali v enega najveličastnejših baročnih dvorcev na Slovenskem in ga opremili z izbrano štukaturo, stropnimi poslikavami, slikanimi tapetami, slikami, kipi in pohištvom. Knjiga prinaša nova spoznanja o umetnostnih naročilih Gaisruckovih dedičev in življenju v dvorcu v času Jožefa Ludvika Hausmanna, knezov in starih grofov Salm-Reifferschaidt-Krautheim in baronov Turkovićev. Osvetljene so tudi prodaje plemiške dediščine po prodaji dvorca državi ter poti umetnin v muzeje in zasebne zbirke.