Poklicna kategorija zdravnikov v slovenskem prostoru je za raziskovalce preteklosti zanimiva, ker so bili zdravniki kot eni prvih izobražencev zlasti v času pred drugo svetovno vojno podobno kot pravniki močno vpeti v javno delovanje v svojih lokalnih okoljih, kjer so ostali v kolektivnem spominu v enaki meri ali celo bolj zaradi javnega delovanja kot zaradi osnovne profesije. Tematske monografije o slovenskih osebnostih vsebinsko tesno navezujemo na delo Novega Slovenskega biografskega leksikona, posamezni prispevki zato v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, s poudarkom na kulturnozgodovinski perspektivi pa so avtorji na suhoparne biografske podatke prepričljivo pripeli široko dinamiko barvitih življenj posameznikov in obenem odpirali poglede tudi na svoja različna osebna, poklicna idr. razmerja do obravnavanih osebnosti.

V znanstveni monografiji so v biografskih študijah predstavljeni: balneolog in mariborski zdravnik iz 17. stoletja Janez Benedikt Gründel, ormoški zdravnik Oroslav Kristan, skrbstvena (patronažna) sestra Angela Boškin, pionir slovenske ginekologije Benjamin Ipavec, mariborski zdravnik in politik Franc Jankovič, kirurg Mirko Černič, sodni izvedenec Ivan Jurečko, partizanski zdravniki Robert Kukovec, Franja Bojc Bidovec in Božena Grosman, zaščitna (medicinska) sestra in pisateljica Mara Hus, direktor mariborskega zdravstvenega doma po drugi svetovni vojni Adolf Drolc, opeklinska kirurginja Zora Janžekovič, kardiologinja Majda Mazovec, mariborska ginekologa in pionirja reproduktvne medicine Elko Borko in Veljko Vlaisavljević ter v Avstraliji delujoča biokemičarka Jožica Paddle Ledinek.