Mariborski rotovž je ena od najpomembnejših posvetnih stavb v mestu. V 16. stoletju so mestni oblastniki zanj pridobili prominentno lokacijo na severni stranici Glavnega trga. Prezidavo obstoječe hiše so zaupali enemu od severnoitalijanskih gradbenikov, ki so utrjevali mestno obzidje in gradili obrambne stolpe. Zunanjo podobo rotovža zaznamujejo balkon in urni stolpič s čebulasto streho ter arkadni hodniki na dvorišču. Avtorica se je posvetila stavbni zgodovini in ji sledila na podlagi pisnih virov, mestnih vedut, fotografij in gradbenih načrtov. Posebna pozornost je namenjena štukaturnemu okrasu sedanje poročne dvorane, simbolom mestne oblasti, ki so jih nekdaj hranili v rotovžu, in nekdanji slikarski opremi prostorov. Predvsem slikarska zapuščina je neprecenljiv vir za preučevanje vloge nekdanjih mariborskih mestnih sodnikov in županov ter njihove samopodobe in teženj po reprezentanci, obenem pa tudi za preučevanje umetnikov, ki so nekdaj delovali v Mariboru.