Katarina Šmid v knjižici o rimski nekropoli v Šempetru v Savinjski dolini bralcem predstavlja enega od najpomembnejših spomenikov iz časa rimskega cesarstva na Slovenskem. Ostanke šempetrske nekropole so leta 1952 odkrili po naključju in takoj se je izkazalo, da gre za izjemno arheološko najdbo. Prvi raziskovalci nekropole so bili visoko cenjeni arheologi Josip Klemenc, Vera Kolšek in Peter Petru. Zaradi dobre ohranjenosti so predlagali rekonstrukcije Vindonijeve in Sekundinove grobnice ter grobnic Enijcev in Spektacijev, poskrbeli pa so tudi za njihovo strokovno izvedbo. Nekropola v Šempetru je očitno pripadala nekemu še ne povsem pojasnjenemu naselju, kjer so bivali premožni in umetnostno dobro razgledani Celejani. Kakovostno izklesane in ikonografsko zapletene reliefe ter nagrobne napise so raziskovali številni slovenski in tuji poznavalci. Katarina Šmid je njihove ugotovitve skrbno analizirala in ob poglobljenih primerjavah s sorodnimi spomeniki po celotnem cesarstvu uspela razrešiti več dilem o vsebini posamičnih reliefov, prišla pa je tudi do novih ugotovitev glede datacij posameznih spomenikov.

Rimsko nekropolo v Šempetru so za javnost odprli v letu 1960 in je med obiskovalci zelo priljubljena. Kamnite grobnice so postavljene na prostem in opazno propadajo, zato bi morali nujno pospešiti postopke za njihovo ustrezno zaščito.