Boris A. Novak, redni profesor primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti, v knjigi govori o zadregah in pasteh pri prevajanju poezije. Avtor z verzološkim pristopom analizira ritmične in evfonične razlike med jeziki ter estetikami različnih obdobij, od antične kvantitativne verzifikacije, prek silabične verzifikacije romanskih in večine slovanskih jezikov, do silabotonične verzifikacije, značilne za slovenski, nemški, angleški in ruski verz. Poleg problematike vezane besede posebno pozornost posveča prostemu verzu in drugim fenomenom moderne poezije. V tej obsežni študiji se teorija tesno prepleta s praktičnimi izkušnjami in rešitvami priznanega slovenskega pesnika in prevajalca.