Peta knjiga Zbranega dela Zofke Kveder prinaša dramska besedila, zbrana v knjigi Ljubezen (1901, Tuje oči, Strti, Pri branjevki, Zimsko popoldne, Pravica do življenja in Ljubezen), enodejanki Pijanec (1905/1906) in Egoizem ter štiridejanko Amerikanci (1908). Postavitev dramatike Zofke Kveder ob dela njenih sodobnic razkrije, da so njena dela vpeta v tematsko mrežo fin de siècla in da jo z deli dramatičark iz drugih književnosti povezuje tudi način gradnje dejanja. Drugi del pete knjige sestavljajo publicistična besedila, objavljena v revijah in časnikih, kot so Slovenka, Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Veda, Naši zapiski, Jutro, ter publicistična besedila iz rokopisne zapuščine. Najbolj prodorna je v feminističnih besedilih; v poročilih iz Prage in drugih krajev, kjer je živela in ustvarjala, pa se je izkazala kot kulturna posrednica. Pisala je tudi literarne portrete, ocenjevala svoje pisateljske sodobnike in sodobnice ter poročala o dogodkih z različnih področij umetnosti. Na potovanjih je skrbno beležila svoje vtise in jih zapisala v potopisnih člankih.