V 4. knjigi zbrana dramska besedila so manj posrečeni in manj odmevni del Smoletovega dramskega opusa, uprizorjena so bila, z izjemo Zlatih čeveljčkov, le krstno, delno ali pa sploh ne. Kljub temu so v svojem času pomembno vplivala na modernizacijo slovenske drame in gledališča. Znanstvene opombe in urednikov komentar odkrivajo širše družbenopolitično ozadje in ozračje, kar je še toliko bolj dragoceno, ker so se dosedanji literarnozgodovinski in literarnoteoretski odmevi v glavnem omejevali na zvrstne opredelitve.

Smoletov izbrušen poetični jezik, duhovit in oster v posameznih domislicah, je napeljeval k modernejšemu igralskemu slogu, kar je bilo zlasti pomembno v drugem desetletju slovenskega povojnega gledališča. Dramatikov razvoj od socialistično optimistične ljudske igre preko moralističnega aktivizma do temne zasebne izpovedi se logično izrisuje na podanem zgodovinskem ozadju. Urednikov komentar upošteva tudi trpko dramatiko mladost in grenke življenjske izkušnje, ki pojasnjujejo njegova zadnja, človeško mračna dela.