Knjiga obsega ekspresionistične enodejanke, pogosto verzificirane; nekatere so bile objavljene v periodiki tedanjega časa, druge so se ohranile v avtorjevi zapuščini. Naj jih naštejemo: Odgrinjanje plaščev (1921), Mesečnik na vulkanu (1921), Izgon iz raja (1922), Ognjeni zmaj (1923), Klic iz grobnice (1924). Tudi dramska pesnitev Vergerij, Jarčevo osrednje dramsko delo, je znana po treh objavljenih odlomkih (1927, 1929, 1932); literarna zgodovina jo je zato imela za fragmentarno, urednik pa je v različnih zapuščinah našel tri enake različice tipkopisa iz prve polovice 30. let, ki bržkone govori o dokončanosti pesnitve. Jarčevo dramatiko sklepajo trije odlomki iz nedokončanih del: Nočna igra (1933), Vaška Antigona (1939) in Gabrenja (1942). Doslej skoraj neznana pa je Jarčeva ustvarjalnost za lutkovno (marionetno) gledališče, ki se ji je avtor posvečal od leta 1923 naprej. Ohranjene so tri lutkovne igrice (Gašperčkovo božičevanje, Razbojnik Moroz, Gašperčkova pustolovščina), prav toliko besedil, o katerih govorijo časopisje in pisma iz tega časa, pa je očitno zgubljenih. Komentar h knjigi izčrpno analizira pisanje slovenskih kritikov in literarnih zgodovinarjev o Jarcu dramatiku.