Druga knjiga Zbranega dela Vladimirja Truhlarja v prvem delu prinaša tisto njegovo poezijo, ki je pesnik zaradi zapletenih razmer in prezgodnje smrti ni mogel sam objaviti, v drugem delu pa pod rubriko Nezbrane pesmi vse, kar je nastalo v njegovi zgodnji dobi. Zbirki Motnordeči glas in Kri sta izšli po njegovi smrti in ju je založila njegova sestra Zora Tavčar, uredil pa p. Lojze Bratina; zbirki sta nastali še v njegovi rimski dobi. V zbirka Motnordeči glas je sicer nadaljeval smer iz zbirke V dnevih šumi ocean, le da je pesniška beseda mnogo bliže zakramentalnim in svetopisemskim povezavam, medtem ko pesmi v zbirki Kri preseneča z gnomično kračino in miselno jedrnatostjo. Med nezbranimi pesmimi prevladujejo tiste, ki so nastale v gimnazijski dobi in so bile objavljene v mladinskih revijah, ter manjši del, ki je nastal med Truhlarjevim študijem v Rimu (1934–1941) in je bil objavljen v Domu in svetu. S prvo in drugo knjigo Zbranega dela je torej predstavljeno vse Truhlarjevo pesniško ustvarjanje, ves literarni opus, kolikor se je ohranil in nam je dostopen.