S knjigo Pesemsko izročilo Kočevske je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku. Poleg prevoda knjige Nemški jezikovni otok na Kočevskem. Zgodovina in narečje, življenjske razmere, šege in navade, pripovedke, pravljice in pesmi (1895) delo vsebuje tudi članek istega avtorja (iz leta 1896), v katerem je objavil dodatne pesmi in informacije, ki jih je prejel po izidu svoje knjige. Sledi devet znanstvenokritičnih študij sedmih avtorjev, Petra Lozoviuka, Anje Moric, Marije Klobčar, Marjetke Golež Kaučič, Zmage Kumer, Saše Babič in Helene Ložar-Podlogar, ki kočevarsko pesemsko izročilo obravnavajo iz etnološkega, folklorističnega in zgodovinskega vidika. Osredinjajo se na zbirko kočevarskih ljudskih pesmi, ki je bila temeljni del Hauffnove monografije, a hkrati podajajo tudi širše kritične premisleke. Knjiga je hkrati prvi prevod celotne zbirke ljudskih pesmi iz kateregakoli tujega jezika v slovenščino.