V tretjem zvezku izbranih del iz Hrenovih kornih knjig so objavljene tri uglasbitve mašnega ordinarija skladatelja Simoneja Gatta (ok. 1545/50–1594/95), beneškega glasbenika, ki je deloval na notranjeavstrijskem nadvojvodskem dvoru v Gradcu: Missa Aller mi fault, Missa Stabunt justi in Missa Andra la nave mia. Vse tri maše pripadajo tipu t. i. parodične maše. Za osnovo dveh maš je skladatelj uporabil petglasno šansono Aller m’y faut sur la verdure Adriana Willaerta oz. petglasni motet Stabunt justi Orlanda di Lassa, medtem ko model za tretjo mašo ni znan. Te skladbe razkrivajo spremembe v okusu tistega časa spričo poudarjene zvočne barvitosti in slikanja besed. Missa Andra la nave mia nadalje priča o tem, da je bila večzborska glasba na graškem dvoru proti koncu 16. stoletja vse bolj cenjena in ponazarja vse večji vpliv dvozborske glasbe v Notranji Avstriji v tem času. Vse tri maše se spričo Gattove skladateljske spretnosti jasno kažejo kot plod izkušenega skladatelja.