V izdaji sta objavljeni dve dvozborski maši s prehoda 16. v 17. stoletje, katerih avtorja sta Annibale Perini in Pietro Antonio Bianco, skladatelja iz Severne Italije, ki sta delovala na notranjeavstrijskem dvoru v Gradcu. Tako Perinijeva kot tudi Biancova maša sta t. i. parodični maši, kar pomeni, da sta obe osnovani na predhodno obstoječi večglasni kompoziciji. Predloga Perinijeve maše je motet Benedicite omnia opera Domini Ruggiera Giovannellija, medtem ko je Biancovi maši za osnovo služil motet Percussit Saul mille Giovannija Croceja. Zdi se, da je Perinijeva Missa Benedicite omnia opera Domini ena izmed skladb, ki jih je Perini leta 1596 poklonil nadvojvodi Ferdinandu II. Biancova Missa Percussit Saul mille pa je najverjetneje nastala leta 1601 po naročilu Ferdinanda za slovesno mašo pred njegovim odhodom v bitko. Edina vira obeh maš sta dva velika kodeksa z začetka 17. stoletja, ki sta del zbirke šestih dobro ohranjenih kornih knjig graškega izvora, znanih predvsem kot Hrenove korne knjige. Danes jih hrani Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Ms 339–344). Vir kritične izdaje Perinijeve maše je Ms 340, Biancove pa Ms 341.