Monografija prinaša nova spoznanja o življenju dveh pomembnih soutemeljiteljev knjižne slovenščine, protestantih Adamu Bohoriču (ok. 1524–1601/2) in Juriju Dalmatinu (ok. 1547–1589), ki sta oba izvirala z območja Krškega. Posebna pozornost je namenjena njunemu izvoru in zasebnemu življenju. Njuni življenjski poti sta bili tesno povezani tako v rodnem okolju kakor pozneje. Glavnina besedila je posvečena mestu Krško v razburkanem 16. stoletju, kjer sta se Bohorič in Dalmatin tudi spoznala, ko je bil starejši učitelj mlajšega. Mesto na kranjsko-štajerski deželni meji je v tem času doživljalo cvetoče obdobje. Ob splošnem prikazu razmer v lokalnem okolju se poglavje o Krškem natančneje ukvarja z nekaterimi doslej (pre)malo osvetljenimi in še neodprtimi vprašanji. Med temi zavzemata posebno mesto reformacija in protireformacija, ki pa zaradi pomanjkanja virov ostajata še naprej precejšnja bela lisa.

Knjiga je izšla ob 440. obletnici izida Dalmatinovega slovenskega prevoda Svetega pisma in Bohoričeve prve slovnice slovenskega jezika (1584), kar časovno sovpada z najstarejšo znano omembo Krškega v slovenščini.