Knjiga prinaša Kocbekovo zrelo esejistiko iz Nove Poti v triletju 1958–1960, iz časa, ko so se pletle najbolj zlovešče težave okoli pričevalskega dnevnika Listina in ogrožale tudi njegovo anonimno objavljanje. Bogata bera njegove esejistike v Novi poti z majhnim dodatkom iz Koledarja Mohorjeve družbe in revije Naša sodobnost (1961–1963) šteje kar 136 enot. Izhajala je v rubrikah »Svet in duh« do 1958, in »Iz krščanskega sveta« od 1959. Zadnji trije eseji so nekaj posebnega, ker so po desetletnem prikrivanju podpisani s pisateljevim pravim imenom in priimkom izšli v reviji Naša sodobnost 1961–1963. Tematsko so besedila ubrana na poročila, razmisleke in komentarje k pomembnim pojavom v sočasnem evropskem kulturnem življenju, o katerih informira in širi obzorja slovenskih vernikov. Imena rubrik nakazujejo večidel versko in filozofsko vsebino, vendar eseji dejansko obravnavajo veliko širša obzorja, tudi družboslovno-ekonomska, politična, sociološka in celo naravoslovna in tehnološka. Poudariti je treba, da je Kocbekov izbor tematike, osebnosti in dogodkov visoko strokoven in presenetljivo poznavalski.

Njegov delež vsekakor prispeva k visokemu intelektualnemu stremljenju revije Nova pot in izpričuje vrhunske dosežke v slovenski esejistiki tistega časa.