Na slovenskem književnem nebu tudi po preteku dolgih desetletij in še daljših stoletij še naprej močno seva zvezda Josipa Jurčiča, prvega pomembnejšega slovenskega pripovednika. A Jurčič je bil v zgodnejših fazah svojega ustvarjanja tudi pesnik, medtem ko ustvarjalni vrhunec njegove poti predstavlja tragedija Veronika Deseniška. Prav tako znanstvena monografija Jurčiča predstavi v vlogi časnikarja, urednika, publicista in navsezadnje politika. Čeprav pisatelja na teh področjih ni zmerom mogoče videti v ospredju, je bil vedno nezamenljiv. Bil je eden tistih, za katere je Izidor Cankar dejal, da so v vsem pozitivni, graditeljski. Monografija sledi tudi potem Jurčičevih literarnih del med tuje bralce, s čimer se prek pisateljevega dela v nadčasnih okvirih prepletejo tudi različni jezikovni in kulturni prostori in mu odmerjajo zasluženo mesto v širšem območju svetovne književne republike.