Knjiga, ki biografije ne ločuje od poezije Anne Andrejevne Ahmatove, je napisana na podlagi preučevanja avtoričinega opusa, njenih osebnih in avtobiografskih zapisov ter pričevanj njenih bližnjih, tako literarnih kot življenjskih sopotnikov. Obenem predstavlja svojevrsten vpogled v pesničin »avtorski laboratorij oziroma arhiv« saj je z obravnavo nekaterih rokopisnih virov približan ustvarjalni proces pesnjenja Anne A. Ahmatove. V zgodovinskem kontekstu je odstrta tragična freska usode ruskih intelektualcev v prvi polovici 20. stoletja ter nekoliko osvetljen kompleksen soodnos med oblastjo in ustvarjalci, pogosto žrtvami diktatorskega režima. Dodane pesmi v izvirniku in prevodu so ponujene v zaključno branje. Knjiga razširja prostor literarne zgodovine in metodologije literarne vede, saj Anno Andrejevno Ahmatovo predstavi kot sooblikovalko ruske literarne, pa tudi nacionalne kulturne zavesti.