Dobra štiri desetletja po tem, ko je Dušan Mandić, ki ima v skupini IRWIN vlogo dokumentarista in bibliografa, začel z dnevniškimi zapisi, je Slikarjev dnevnik postal knjiga. Precej v skladu z umetniško epistemologijo Irwina držite v rokah ponovitev Dnevnika, ki ga je vsekakor treba brati kot dokument nekega časa in hkrati v navezavi na (samo)historizacijo kot obliko umetniškega in političnega delovanja alternativnih skupin v osemdesetih letih 20. stoletja. Ponuja nam edinstven vpogled v ustvarjalni proces in umetniško epistemologijo skupine IRWIN ter hkrati razkriva delčke osebnega sveta mladega umetnika in prepletenost tega sveta z dogajanji tako na lokalni kot na globalni ravni v času dramatičnih družbenopolitičnih sprememb.