Knjiga je nastala ob 50-letnici smrti pionirja slovenske umetnostne zgodovine Franceta Steleta. Komelj, ki je imel s Steletom le nekaj redkih osebnih stikov, je v kulturnem družinskem okolju z njegovim delom rasel od otroštva in v življenju spoznal vrsto Steletovih učencev; tako spominsko predstavlja tudi njihov naklonjen odnos do karizmatičnega učitelja ter dediščino Steletovega dela v poznejših raziskovalnih generacijah. Slikovito in kongenialno Komeljevo obujanje spominov v pisateljskem zanosu prikazuje izjemen zgodovinski pomen tega velikega svetovno razgledanega domoljuba, ki je odkril svoje poslanstvo v navdušenem odkrivanju slovenske likovne ustvarjalnosti, s katerim je zavestno potrjeval tudi našo kulturno identiteto. Skozi piščevo spominsko recepcijo Steletovega delovanja se pred bralcem izrišejo Steletov značaj, pogledi na umetnost in življenje in njegova vsestranska kulturna dejavnost, ki daleč presega samo strokovni pomen. Iz knjige plastično izstopi Steletova izjemna, v duha zazrta, a hkrati zemeljsko konkretna človeška in ustvarjalna podoba, razviden pa je tudi prelomen zgodovinski čas in Steletov položaj v njem.