Pravica do življenja je pojem, ki je poniknil v pozabo z vzponom liberalizma v 19. stoletju. Ob genocidu, ki je znamenje našega časa, velja obuditi spomin nanj. Med najpomembnejšimi zagovorniki pravice do življenja med francosko revolucijo je bil Maximilien Robespierre. Pričujoča knjižica prinaša prevode treh njegovih govorov, v katerih se dotika tega vprašanja, in daljši predgovor Tomaža Mastnaka, ki jih postavlja v zgodovinski kontekst. Francoske razprave o pravici do življenja so se vrtele okrog liberalizacije trgovine z žitom. Razsvetljenski ekonomski filozofi, zagovorniki popolne svobode trgovine in neomejene zasebne lastnine oziroma ekonomske moči, so s podporo kraljeve oblasti zanikovali pravico do življenja in zahtevali razgradnjo državnega upravnega sistema, ki jo je zgotavljal; na nasprotni strani so jo branili državni uradniki, parlamenti ter kmečke in mestne množice. Njihovo upiranje liberalizaciji je koreninilo v moralni ekonomiji ljudstva, ki so jo ekonomski filozofi izpodrivali s politično ekonomijo, novo znanostjo upravljanja družbe.