Osrednji del monografije je analiza odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola se v tem obdobju lahko odražajo v ojevski (moški), ijevski ženski, ijevski moški (gospod, ljudje, deloma pot), ujevski (cirkumflektirane enozložnice) in ajevski sklanjatvi. V množini se lahko odražajo tudi v mešani ijevsko-ojevski sklanjatvi (moški spol) ali mešani ijevsko-ajevski sklanjatvi (miš). Večina odrazov ijevske sklanjatve je omejenih na posamezne sklonske oblike in se ne odražajo v vsej paradigmi. Več odrazov ijevske sklanjatve je v množini, med tem ko je v ednini večji vpliv ojevske sklanjatve. V obravnavanem obdobju je 55 samostalnikov, ki so odraz praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola: cesar, čmrlj, črv, dever, drob, glad, gnus, golob, gos, gospod, gost, gozd, hot, jagned, jastreb, kmet, kol, labod, laket, ljudje, los, luč, medved, miš, molj, mozelj, možgani, noht, ogel, ogenj, olov, os, pastir, peč, pečat, pelin, plat, pleš, pleša, pot, razpot, risa, seženj, snet, srd, sred, tast, tat, trst, zet, zver, žal, želod, žerjav, žolč.