V monografiji je obravnavanih 194 še prisotnih in 88 izumrlih vzhodnotolminskih priimkov ter imena 45 vzhodnotolminskih naselij in 82 njihovih zaselkov. Območje obravnave obsega Baško dolino z Ljubinjem, Bukovo z Zakojco, Šentviško planoto s Policami, obe Trebuši, Slap ob Idrijci in Idrijo pri Bači. Namen antroponimskega dela raziskave je bil ugotoviti, kdaj in kako so se na obravnavanem območju formirali priimki, kako so se v stoletjih zaradi glasovnega razvoja spreminjali, kako so zaradi teh sprememb in ob poknjiženju nastale njihove nove različice. Slabi dve tretjini danes živih avtohtonih priimkov je bilo izpričanih že v virih 1515–1523, ostala tretjina pa se je pojavila z redkimi izjemami že do konca 16. stoletja.

Večina naselbinskih imen je nastala s transonimizacijo iz ledinskih, gorskih, vodnih in stanovniških imen. S pomensko-motivacijskega vidika so imena naselij nastala iz geografskih pojmov (26), iz rastlinskih imen (5), s človekovo prisotnostjo pa je povezanih 12 imen. Imena zaselkov pa so nastala iz geografskih pojmov, rastlinskih imen in imen živali (54), 13 je povezanih s človekovo dejavnostjo in še 8 je izpeljanih iz osebnih imen, med njimi vsaj 6 predkrščanskih.