Monografija združuje 12 prispevkov, v katerih je slovensko in drugo slovansko besedje predstavljeno v novi ali izboljšani interpretaciji na pomenski in/ali formalni ravni, zato dopolnjujejo vedenje o zgodovini, predzgodovini in etimološkem nastanku slovenskega in slovanskega leksikona.

V delu je analizirano naslednje besedje: sln. dial. seber ‘revež, nebogljenec’ (Zatolmin); sln. oča in oče; sln. dial., hrv. dial. boškarin ‘istrsko avtohtono govedo’; sln., hrv. hidronim Dragonja; sln. mirodilnica ‘drogerija’; sln. dial. mel/mjel/njel/gnjel … ‘vrsta hrasta’, hrv. dial. mjev/mnel … ‘isto’; sln. dial. durla ‘polšja samica’; sln., hrv. kuzla ‘psica’; sln. dial. koka ‘kača’; hrv. dial. švenac ‘uš’, blg. dial. švenec ‘isto’; psl. *pyriti ‘delati ogenj’, *puriti ‘isto’.

Zadnji prispevek je posvečen vprašanju jezikovnega razvoja, ki ga zaznamujeta tako jezikovna sistemskost in zato jezikoslovna predvidljivost kot tudi jezikovna nesistemskost in zato jezikoslovna nepredvidljivost.